Projekt Šola enakih možnosti

O projektuZakonodaja in praviceJavni zavodiCivilna družba-organizacijePodporne tehnologije, pripomočkiPodprojektiKonzorcij partnerjev

Šola enakih možnosti

uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2009, 2010 in 2011 (II)

 

Projekt z naslovom “Šola enakih možnosti – uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje v letih 2009, 2010 in 2011 (II)” (v nadaljevanju projekt) je pripravljen, oblikovan in izveden v okviru javnega razpisa Uvajanje konceptov, strategij ter novih načinov in oblik izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Projekt sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

 

Namen javnega razpisa je bil razviti izvedbene kurikule, oblike in načine izpbraževanja, ki bodo prilagojeni otrokom s posebnimi potrebami, in to ne samo na ravni osnovne, temveč tudi srednje šole. Za učence s posebnimi potrebami je bilo treba razviti tudi oblike usposabljanja za življenje in delo. Področja javnega razpisa so bila:

  • Različne aktivnosti in metode dela z učenci s posebnimi potrebami;
  • Nove oblike in načine izvajanja programa usposabljanja za življenje in delo;
  • Aktivnosti za uspešnejšo inkluzijo;
  • Nove strategije dela z otroki v predšolskem obdobju na področju komunikacijskih motenj ter uvajanje metod sistema komunikacije z izmenjavo slik v razvoju oddelkov vrtcev;
  • Nove strategije dela z učenci z posebnimi potrebami, ki so vključeni v srednješolske programe;
  • Vzpostavitev informacijskih središč.

Projekt se je začel 1. septembra 2009 in zaključil 31. marca 2013.

Zakonodaja in pravice

Osebam s posebnimi potrebami se zagotavljajo posebne pravice, da bi se lahko enakovredno z drugimi vključevale v delo in zaposlitev, šolanje in usposabljanje ter živele polno enakovredno življenje v družbi. Večina zakonodaje je sprejeta na državni ravni, ki vključuje tudi mednarodne dokumente, manjši del pa urejajo tudi lokalne skupnosti. V zadnjem času je poudarek na novih pristopih integracije in inkluzije, ki pomenita, da se posameznikom zagotavlja možnost izbire in vključevanje oseb v običajno okolje pa naj si bo to v okviru zaposlovanja, šolanja, varstva, preživljanja prostega časa in življenja kot takega. To je odgovor na prejšnji sistem »izločanja« v poseben šole, delavnice, centre in podobno.

Zdravje

Osebe s posebnimi potrebami se v vsakdanjem življenju soočajo z motnjami, boleznimi in okvarami, ki zmanjšujejo možnosti integracije. Zato zakonodaja zagotavlja različne oblike pomoči od svetovanja, zdravljenja, rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami. Pomembna dejavnost v je v zadnjem času razvoj in zagotavljanje rehabilitacijskih in tehničnih pripomočkov za posamezne motnje kot so gluhota, slepota, slabovidnost, težave v mobilnosti idr.. Zlasti informacijska tehnologija je veliko doprinesla k premoščanju okvar, invalidnosti ali bolezni.

Delo in zaposlitev

Delo in zaposlitev sta ključna za vsakega državljana saj zagotavlja dohodek (plačo) s katerimi zagotavljamo neodvisno in kvalitetno življenje . Osebam s posebnimi potrebami, bi morali na podlagi mednarodnih dokumentov in slovenske zakonodaje omogočiti katero koli zaposlitev . Za to so potrebni določeni spodbujevalni ukrepi, ki so naravnani tako na pridobivanje dodatnih znanj in zagotovitve pripomočkov osebam s posebnimi potrebami kot tudi spodbujevalnih ukrepov za delodajalce, da se odločajo za zaposlovanje teh oseb. Vse osebe s posebnimi potrebami se le ne morejo zaposliti na običajnem trgu dela in delodajalcih, zato smo v naši državi razvili določene prilagojene oblike zaposlovanja kot invalidska podjetja, ki temeljijo na principu integracije ter na drugi strani zaposlitveni centri, varstveno delovni centri in programi socialnega vključevanja, ki so namenjeni tistim, ki se v običajnih oblikah ne morejo integrirati.

Vzgoja in izobraževanje

V zadnjih 50 letih je izobraževanje oseb z motnjami v razvoju doživelo velike spremembe zlasti pod vplivom novih konceptov integracije in inkluzije. Zlasti slednja- inkluzija je prinesla krovni naziv »otroci-osebe s posebnimi potrebami«. Primanjkljaj ali motnja je le določena značilnost teh oseb, ki jo je možno premostiti, saj imajo te osebe mnogo drugih lastnosti in potencialov, zaradi česar so vse bolj podobni drugim osebam. In če ima nekdo motnjo, primanjkljaj ali oviro, mu je potrebno ponuditi pomoč in prilagoditve, da bo lahko aktivno sodeloval v procesu izobraževanja.

Vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami se deli na:

  • predšolsko vzgojo, ki vključuje tudi zgodnjo obravnavo
  • osnovnošolsko izobraževanje
  • sekundarni nivo izobraževanja, ki zajema: nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno oziroma tehnično izobraževanje
  • poklicno tehnično izobraževanje
  • poklicni tečaj

Temelj teh sprememb v šolstvu je »Bela knjiga«. Na njeni podlagi je bil uveden sistem usmerjanja oseb s posebnimi potrebami na področju vzgoje in izobraževanja. Zato vzgoja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami temelji na naslednjih ciljih in načelih:

  • enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti
  • ohranjanjem ravnotežja med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja
  • vključevanja staršev v proces vzgoje in izobraževanja
  • zagotavljanje razmer za otrokov razvoj
  • pravočasne usmeritve v program izobraževanja vključno s celovitostjo in kompleksnostjo
  • individualni pristop
  • organiziranje vzgoje in izobraževanja čim bliže domu

Osrednji del šolske zakonodaje vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami se nanaša na vrtce in osnovne šole, del pa tudi na srednje izobraževanje in visoko šolstvo.

Mednarodni akti:

Prepisi države Slovenije:

Dokumenti:

Socialno varstvo

Z zakonodajo na socialnem varstvu se v prvi vrsti zagotavljajo dodatne oblike pomoči (finančne materialne, tehnične) za premostitev ovir in okvar oseb s posebnimi potrebami ter zagotovitev dostojne ravni življenja. Osebe s posebnimi potrebami so v večji meri podvržene ekonomskem tveganju zato je pomembna skrb na državni in lokalni ravni (občine) . Zakonodaja socialnega varstva zagotavlja tudi ustrezno institucionalno zaščito oseb s posebnimi potrebami -tistih ki se ne morejo vključiti v zaposlitev. To so zlasti zavodi za usposabljanje in varstveno delovni centri.

Vsakdanje življenje

Da bi zagotovili dostojno raven socialne integracije in inkluzije oseb v vsakdanjem življenju je potrebno storiti marsikaj: od zagotovitev ustreznih prevozov, da so dostopni za osebe s posebnimi potrebami, načrtovanje takšnih javnih in zasebnih gradenj, da je čim manj arhitekturnih ovir in so varne za vse osebe s posebnimi potrebami, posebnih parkirišč za invalide, olajšav pri plačevanju naročnin za javni radio in TV, gledališča ipd.

Dokumenti:

Mednarodni akti:

Javni zavodi

Izvajalci za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, delo in varstvo oseb s posebnimi potrebami:

1. OSNOVNE ŠOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM

SeznamPDF

2. ZAVODI ZA USPOSABLJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

SeznamPDF

3. RAZVOJNI ODDELKI 2010/11

SeznamPDF

4. SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI ZA USPOSABLJANJE

SeznamPDF

5. VARSTVENODELOVNI CENTRI

SeznamPDF

Vzgoja in izobraževanje

Vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami zajema od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja. Prvo obdobje je predšolska vzgoja, ki se začne z zgodnjim odkrivanjem , v katerem se začne celostna obravnava otrok. Otroke s posebnimi potrebami se v predšolskem obdobju usmerja v :

  • program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
  • prilagojeni program za predšolske otroke (razvojni oddelek)

Izvajanje predšolske vzgoje se odvija v javnih vrtcih, zasebnih vrtcih s koncesijo ali zasebnih vrtcih brez koncesije. Osnovnošolski programi vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami se delijo na :

  • programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (običajne šole)
  • prilagojeni programi z enakovrednim izobraževalnim standardom (specializirane ustanove)
  • prilagojeni programi z nižjim izobrazbenim standardom
  • posebni programi vzgoje in izobraževanja

Izvajanje programov se izvaja v okviru javnih izobraževalnih šol, možno je tudi v obliki koncesioniranih zasebnih izvajalcev. Na podlagi zakonodaje se za dijake na s posebnimi potrebami na srednješolski ravni izvajajo:

  • izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
  • prilagojeni programi z enakovrednim poklicnim standardom
  • prilagojeni programi z nižjim izobrazbenim standardom

Izvajanje programov se izvaja v okviru javnih izobraževalnih šol, možno je tudi v obliki koncesioniranih zasebnih izvajalcev. Specializirane inštitucije za izvajanje vzgojen in izobraževanja so zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter šole s prilagojenim programom. Specializirane so za otroke in mladostnike glede na potrebe oz. motnjo (za osebe s slepoto in slabovidnostjo, gluhoto in naglušnostjo,…). Na višješolsko in visokošolsko izobraževanju ni prilagojenih programov za študente s posebnimi potrebami, s pravilnik pa izobraževalne ustanove prilagodijo način študija in ter prilagoditve njihovim potrebam.

Zdravje
To so javno zdravstveni zavodi, katerih namen je zdravljenje ali rehabilitacija oseb, ki so utrpele poškodbo ali bolezen. V prvi vrsti gre za medicinsko rehabilitacijo, kateri pozneje sledijo delovna in socialna v okviru drugih zavodov. Zavodi na tem področju opravljajo:
  • bolnišnično dejavnost
  • dejavnost rehabilitacije (medicinske, poklicne, delovne, socialne)

 

Delo in zaposlovanje

Praviloma se osebe s posebnimi potrebami zaposlujejo v običajnem delovnem okolju oziroma delodajalcih. Le za tiste, ki tudi s prilagoditvami in tehnično pomočjo ni možno zagotoviti zaposlitve ali dela, se nudi zaposlovanje v prilagojenih oblikah. Te so naslednje:

    • Invalidska podjetja so gospodarske družbe, ki se ustanavljajo z namenom zaposlovanja invalidov. Delujejo po principih integracije, saj lahko osebe s posebnim potrebami v skladu s svojimi zmožnostmi delajo na katerem koli delovnem mestu v podjetju.Invalidska podjetja so deležna olajšav in subvencij, da lahko konkurenčno poslujejo na trgu.
    • Zaposlitveni centri so opredeljeni kot pravne osebe (zavod, gospodarska družba), ki zaposlujejo invalide(osebe s posebnimi potrebami) izključno na zaščitenih delovnih mestih, torej le invalide (osebe s posebnimi potrebami), za katere je z odločbo zavoda za zaposlovanje ugotovljeno, da so zaposljive le v zaščiteni zaposlitvi. Ustanovitelj je lahko kdorkoli, torej fizična ali pravna oseba.
  • Programi socialno delovne vključenosti so socialni programi za ohranjanje delovnih sposobnosti invalida (osebe s posebnimi potrebami) in njegovo nadaljnje socialno-delovno vključenost v širšem družbenem okolju.
Socialno varstvo

Za namen integracije v družbo in zagotovitev dostojen ravni socialne in ekonomske ravni oseb s posebnimi potrebami je nastala v Slovenija mreža izvajalcev na področju socialnega varstva, ki deluje povezano z zdravstvenimi, zaposlovalni mi in izobraževalnimi sistemi . Skupine izvajalcev so:

    • Varstveno delovni centri (VDC) so javni socialno varstveni zavodi, katerih namen je ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti , pridobivanju socialnih in delovnih navad, delovno in socialno delovanje in vključevanje v širšem delovnem okolje. Varstveno delovni centri so lahko samostojni ali pa delujejo v okviru osnovnih šol, srednjih šol, centrov za socialno delo, socialno-varstvenih zavodov za usposabljanje, socialnih zavodov, invalidskih podjetij in invalidskih organizacij.
  • Centri za usposabljanje, delo in varstvo so v bistvu socialno zdravstveni zavodi, v katerih se usposabljajo, vzgajajo in izobražujejo otroci in mladostniki z zmernimi težkimi in najtežjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Oosnovne naloge so , da razvijajo telesne in duševne zmožnosti varovancev v največji meri in zmanjšajo odvisnost od tuje pomoči

Ur.l. RS,

št. 16/2004

 

Civilna družba-organizacije

Civilna družba ima velik pomen za osebe s posebnimi potrebami, saj jim omogoča na vseh ravneh boljšo integracijo in dostojno življenje. Predvsem so to društva, ki vključujejo osebe s posebnimi potrebami in s tem omogočajo njihovo medsebojno druženje, sodelujejo pri odpravljanju različnih ovir v družbi, nudijo pomoč pri uveljavljanju potreb teh oseb, jih usposabljajo za samopomoč, sodelujejo pri oblikovanju državnih ukrepov in prepisov, predstavljajo, varujejo in uveljavljajo pravice oseb,se povezujejo med seboj na državni in mednarodni ravni idr.

Invalidske organizacije

Invalidske organizacije so po pravnem statusu društva, ki so ustanovljena za pomoč invalidom (osebam s posebnimi potrebami). Status invalidske organizacije podeli Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kadar so redni člani društva invalidi in njihovi zakoniti zastopniki, društvo izvaja socialne programe ter ima strokovno usposobljen kader. Poseben status reprezentativne invalidske organizacije pridobijo tisti, ki vključujejo v večji meri invalide oz. osebe s posebnimi potrebami (33 % vseh). Pretežno se ustanavljajo po specifičnih namenih ali kategorijah oseb, ki imajo posebne potrebe.

Humanitarne organizacije

Po statusni obliki so društva ali zveze društev , v katerih njihovi člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu opravljajo humanitarno dejavnost na področjih socialnega in zdravstvenega varstva. Pretežno se ustanavljajo po specifičnih namenih ali kategorijah oseb, ki imajo posebne potrebe.

Druge organizacije

To so društva, ki nimajo statusa invalidske ali humanitarne organizacije vendar delujejo tudi na tem področju.

Podporne tehnologije, pripomočki

 

Z razvojem znanosti in zlasti informacijsko-komunikacijskih tehnologij se odpirajo številne nove možnosti in načini za premagovanje ovir za invalide, ki bodo v prihodnje zagotovo vključene med ukrepe za zagotavljanje dostopnosti za invalide. Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija namreč omogoča, da so invalidne osebe manj odvisne od tuje pomoči, da so vključene v »normalno« življenje drugih ljudi (neinvalidov), da se počutijo varnejše in samostojnejše. Pomembno vlogo imajo pri tem podporne tehnologije.

Študija
pdficon_large

Gibline in fizične prizadetosti

Podporni ukrepi za gibalno ovirane
pdficon_large

 

Pripomočki za slepe in slabovidne

Povezava do pripomočkov za slepe in slabovidne

Tehnični pripomočki za gluhe in naglušne

 

  • Pripomočki za gluhe
  • Podporne tehnologije in drugi tehnični pripomočki za osebe z okvaro sluha in govora