Projekt Usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje

V okviru programa so bile izvedene naslednje teme (povezave do tem v pdf obliki).

Uresničevanje nove inkluzivne kulture – odkrivanje, prepoznavanje, sprejemanje ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,

• dr Božidar Opara 1 del

Populacija oseb s posebnimi potrebami – predstavitev,

• dr Božidar Opara 1 del

Kaj potrebujejo otroci s posebnimi potrebami pri vzgoji in izobraževanju?

• dr Božidar Opara 2 del

Psihološke značilnosti otrok s posebnimi potrebami

• dr Miran Čuk

Ali se lahko otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami šolajo skupaj z drugimi?

• dr Ivan Škoflek

Novi izzivi pri učenju in poučevanju otrok z motnjami v duševnem razvoju

• dr Valerija Bužan
• mag Alenka Golob
• dr Mojca Lipec Stopar
• mag Matej Rovšek

Novi izzivi pri učenju in poučevanju gluhih in naglušnih otrok ter otrok z govorno-jezikovnimi motnjami

• dr Stanislav Košir
• dr Damjana Kogovšek
• dr Martina Ozbič

Ali je treba z nadarjenimi učenci delati drugače?

• mag Tatjana Bezić SŠ
• Andreja Ninkovič
• Mojca Kirbiš
• Valerija Gjura
• Suzana Težak V

Didaktike predmetnih področij in predmetov v srednješolskem izobraževanju mladostnikov s posebnimi potrebami

• dr. Zlatan Magajna
• dr Jože Rugelj

Kako destigmatizirati vzgojo in izobraževanje otrok z motnjami v duševnem razvoju

• dr Valerija Bužan 2
• mag Matej Rovšek 2
• mag Alenka Golob 2

Novi izzivi pri učenju in poučevanju slepih in slabovidnih otrok

• dr Aksinja Kermauner
• dr Stanislav Košir 2
• dr Stanislav Košir pril
• Tatjana Murn
• Katjuša Koprivnikar

Vzgojno-izobraževalno delo z gibalno oviranimi otroki

• dr Erna Žgur 1 del
• dr Erna Žgur 2 del

Participatorni pristopi pri delu z otroki s posebnimi potrebami – doživljajska pedagogika

• dr Miloslav Poštrak
• mag Klavdija Kustec

Poklicno svetovanje in zaposlitvene možnosti oseb s posebnimi potrebami

• mag Janez Drobnič

Izstopajoče vedenje in pedagoški izzivi

• Suzana Težak V2
• Suzana Težak del
• Suzana Težak vpr

V okviru programa so bile izvedene naslednje teme (povezave do tem v pdf obliki).

Osnove modela obravnave učencev z učnimi težavami,

• dr Marija Kavkler 1,

Delovanje IT – smernice pri odkrivanju težav in oblikovanju strategij pomoči,

Otrok z učnimi težavami – opredelitev posebnih potreb in strategij pomoči – model obravnave v treh korakih,

• dr Marija Kavkler Učne težave

Disleksija: strategije pomoči in prilagoditve v prvih treh korakih,

Prilagajanje okolja učencem z učnimi težavami,

• mag Andreja Jereb

Soustvarjanje pomoči v šoli: teorija in praksa procesa soustvarjanja,

• dr Gabi Čačinovič Vogrinčič

Soustvarjanje pomoči v delovnem odnosu,

• dr Gabi Čačinovič Vogrinčič

Razprava o videnem in pripravljanje delavnic,

• dr Gabi Čačinovič Vogrinčič

Delavnice o posameznih elementih procesa pomoči v soustvarjalnem delovnem odnosu,

• dr Gabi Čačinovič Vogrinčič

Diagnostično ocenjevanje za različne namene – osnovna izhodišča

Detekcija in odkrivanje močnih področij in težav pri učenju,

• mag Suzana Pulec Lah detekcija

Značilnosti disleksije v različnih razvojnih obdobjih – problemi diagnostičnega ocenjevanja

Načrtovanje pomoči – sistemski pristop,

• Načrtovanje pomoči

Uporaba neformalnih strategij pri prepoznavanju in diagnostičnem ocenjevanju učnih težav,

• dr Lidija Magajna

Formativno ocenjevanje, vrednotenje, spremljanje učnega napredka učencev, ki temelji na učnem načrtu diagnostičnega ocenjevanja,

• Janja Košir CBA

Funkcionalna ocena vedenja (FBA),

• mag Suzana Pulec Lah FBA

Implementacija CBA – curriculum based assessment,

• Implementacija

Uresničevanje prvih treh korakov hierarhičnega pristopa – strategije dela z učenci z neverbalnimi SUT,

• mag Babuder dr Kavkler

Nove smernice za mentoriranje in treniranje šolskih timov,

• Janja Košir CBM2

Strategije spremljanja in evalviranja uresničevanja Koncepta dela z učenci z učnimi težavami,

• mag Suzana Pulec Lah 1

Reševanje matematičnih besednih problemov,

• dr Marija Kavkler 2

Spremljanje napredka učencev s pomočjo postopka, ki temelji na kurikulumu – postopek spremljanja tekočnosti branja,

• Janja Košir CBM

Oblikovanje celostnega profila učnih težav – SNAP,

• mag Suzana Pulec Lah SNAP

IDPP – izzivi in praksa,

• Pulec Lah in Košir IDPP

Implementacija Koncepta dela z učenci z učnimi težavami v osnovni šoli,

• Pulec Lah in Košir Evalvacija

Nosilca programa usposabljanja: dr. Zlatan Magajna, dr. Jože Rugelj

Nove vrednote, ki jih hitro spreminjajoči svet uresničuje na vseh področjih, možno vplivajo tudi na področje vzgoje in izobraževanja tistih, ki smo jih še nedolgo tega izločali in jih vključevali v vzporedni sistem izobraževanja.

Na področju šolstva postaja moderni ideal heterogena šola, ki izhaja iz predpostavke, da je vsak otrok drugačen. Stari nazivi, kot so » otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«, so na nek način služili negativni selekciji, zato smo pred desetletjem zamenjali z nazivom »otroci in mladostniki s posebnimi potrebami«. S tem nazivom pa nismo zajeli samo tistih, ki smo jih v preteklosti imeli za razvojno motene, temveč vse tiste, ki jim klasični način učenja ne ustreza in potrebujejo različne prilagoditve in pomoč v razvoju in pri učenju. V tako širokem pojmovanju za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami štejemo vse tiste otroke in mladostnike, ki pri vzgoji in izobraževanju potrebujejo različne prilagoditve in pomoč . Torej tudi učence in dijake z učnimi težavami in nadarjene.

Ko smo s prenovo vzgojno izobraževalnega sistema prevzeli sodobne ideje integracije oziroma inkluzije otrok s posebnimi potrebami, smo krenili na novo pot. Posledice tega so, da je danes v specializiranih vzgojno izobraževalnih institucijah v Sloveniji le še dober odstotek populacije. Vsi ostali so vključeni v redni sistem v vse vrtce in vse vrste in stopnje šol. Tako je v osnovnošolski populaciji približno 20-25 odstotkov populacije s posebnimi potrebami (v smislu Zakona o osnovni šoli). Seveda je ta populacija izjemno heterogena in potrebuje zelo različno obravnavo. V srednjih poklicnih šolah je ta delež dijakov s posebnimi potrebami neprimerno višji.

Ali so pedagoški delavci kos novo nastalim nalogam? Ali so dovolj usposobljeni za to delo? Iz prakse pogosto prihajajo sporočila, da bi vzgojitelji in učitelji potrebovali dodatna znanja za to delo. V programih izobraževanja učiteljev je poglobljena obravnava tovrstne problematike šele v uvajanju, zato se zdijo klici pedagoške prakse po tovrstnem izobraževanju upravičeni.

Matematika je v srednješolskih poklicnih in nižjih poklicnih programih zelo pomembne predmet zaradi razvijanja matematične pismenosti, ki je zaradi tehnološkega razvoja danes nujna v vseh poklicih. Prenovljeni učni načrt za matematiko za poklicne šole je dober temelj za izvajanje ustreznih prilagoditev pouka za dijake s posebnimi potrebami, saj predvideva več mehanizmov prilagoditve pouka, npr. delitev znanj na osnovna in nadaljevalna, uporabo tehnologije tudi v funkciji preseganja posameznih omejitev, navezovanje na poklic, raznolike načine preverjanja. Prenovljeni načrt za matematiko za nižje poklicne šole je v tem pogledu če radikalnejši in predvideva tudi individualizirani učni načrt ter situacijsko učenje matematičnih vsebin. Za učitelje matematike so to korenite novosti, ki jih brez dodatnega izpopolnjevanja ne morejo prenesti v prakso, posebej to velja za učno-vzgojno delo z dijaki s posebnimi potrebami.

Rezultati raziskav na področju uporabe IKT v šolah kažejo, da le-te prinašajo v sodobne oblike učenja in povečevanja nove možnosti za bolj kakovostno in učinkovito delo, vendar so še posebej v slovenskih poklicnih šolah te možnosti slabo izkoriščene. Ustrezna uporaba večpredstavnosti in dostop do novih informacijskih virov na eni in možnosti za različne učinkovite oblike komuniciranja ter sodelovalnega učenja na drugi strani lahko pomembni vplivajo na delo z dijaki s posebnimi potrebami, ker

· izboljšajo njihovo motiviranost za učenje,

· izboljšajo učinkovitost poučevanja z uporabo vizualizacije, animacije, …

· izboljšajo dostop do raznolikih učnih gradiv in drugih informacijskih virov

· omogočajo povezovanje učenja z avtentičnimi problemi iz vsakdanjega življenja.

Cilji programa usposabljanja:

Udeleženci in udeleženke izobraževanja bodo:

spoznali:

· teoretične predpostavke za novo paradigmo in nov koncept vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami

· koncept integracije in inkluzije

· koncept vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji

· principe vključevanja dijakov s posebnimi potrebami v pouk matematike v nižjih in srednjih poklicnih šolah

· možnosti, ki jih nudi IKT za podporo izobraževanju in strategijah za njeno vključevanje v

pridobili znanje:

· vrstah in stopnjah primanjkljajev, ovir oziroma motenj

· značilnostih razvoja vseh vrst in stopenj oseb s posebnimi potrebami

· tem, kako prepoznati otroka s posebnimi potrebami

· tem, kaj in kako prilagoditi in kako pomagati premagovati primanjkljaje in ovire v razvoju in pri učenju

· pristopih pri poučevanju matematike za dijake s posebnimi potrebami

· uporabi tehnologije pri preseganju primanjkljajev pri pouku matematike

· načrtovanju pouka matematike na ravni razreda in posameznih dijakov s posebnimi potrebami

· učinkoviti uporabi IKT za komuniciranje in za podporo sodelovalnemu učenju

· možnosti uporabe IKT za dostop do učnih gradiv in informacijskih virov

· možnostih, ki jih nudi IKT za nazornejšo predstavitev informacij s pomočjo vizualizacije, animacije , …

se usposobili za:

– sprejemanje in razumevanje oseb s posebnimi potrebami

– odkrivanje in grobo prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami

– sodelovanje pri pripravi individualiziranega programa

– temeljno prilagajanje metod in načinov dela populaciji s posebnimi potrebami

– izvajanje notranje diferenciacije pri pouku matematike v poklicnih šolah (v skladu s prenovljenimi programi)

– izvajanje individualiziranega pristopa in situacijskega poučevanja matematike v nižjih poklicnih šolah

– strokovno utemeljeno vključevanje IKT v poučevanje populacije s posebnimi potrebami

Vsebina programa usposabljanja:

V 1. letu se bodo izvedle naslednje teme:

· Uresničevanje nove inkluzivne kulture-odkrivanje, prepoznavanje, sprejemanje ter vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

· Populacija oseb s posebnimi potrebami-predstavitev

· Kaj potrebujejo otroci s posebnimi potrebami pri vzgoji in izobraževanju

· Psihološke značilnosti otrok s posebnimi potrebami

· Uvajanje koncepta učne težave v osnovni šoli s pomočjo inkluzivnih timov

· Ali se lahko otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami šolajo skupaj z drugimi?

V 2. letu se bodo izvedle naslednje teme:

· Novi izzivi pri učenju in poučevanju otrok z motnjami v duševnem razvoju

· Novi izzivi pri učenju in poučevanju gluhih in naglušnih otrok ter otrok z govorno jezikovnimi motnjami

· Pristopi pri učenju matematike za dijake s posebnimi potrebami

· Tehnologija v funkciji preseganja primanjkljajev pri pouku matematike

· Strategija za vključevanje IKT v izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami

· Dostop do učnih gradiv in informacijskih virov z uporabo IKT

V 3. letu se bodo izvedle naslednje teme:

· Novi izzivi pri učenju in poučevanju slepih in slabovidnih otrok

· Vzgojno izobraževalno delo z gibalno oviranimi otroci

· Notranja diferencijacija in individualizirani programi pri pouku matematike v nižjih in srednjih poklicnih šolah

· Situacijsko učenje matematike

· IKT kot orodje za komuniciranje in sodelovalno učenje

· IKT kot orodje za vizualizacijo in animacijo

Čas trajanja programa usposabljanja:

Program usposabljanja bo trajal 3 leta in se zaključil avgusta 2011.

Razdeljen je tako, da se v prvem letu izvede 24 ur programa ( praviloma 3 krat po 8 pedagoških ur).

V drugem in tretjem letu pa po 16 ur letno (praviloma 2 krat po 8 pedagoških ur).

Celotni program tako obsega 56 ur usposabljanja.

Izvajalke in izvajalci programa usposabljanja:

Dr. Božidar Opara, dr. Marija Kavkler,

oz. predvideni izvajalci v prvem letu)

dr. Jože Rugelj, dr. Irena Šerbec Nančovska, dr. Zlatan Magajna.

V okviru programa so bile izvedene naslednje teme (povezava do tem v pdf obliki).

Psihološke posebnosti populacije otrok s posebnimi potrebami

Motorične značilnosti

Ključni vidiki terapevtske obravnave oseb s posebnimi potrebami

Vključevanje terapevtskih pristopov – poudarkov na vzgojno izobraževalno delo

Specialno pedagoške posebnosti v procesu poučevanja OPP

Uporaba različnih komunikacijskih tehnik pri OPP

Plesno gibalna aktivnost pri OPP

Ključni vidiki terapevtske obravnave OPP

Delovna terapija pri OPP, obravnava, analiza

Nevro-fizioterapevtska obravnava OPP z gibalnimi motnjami, analiza

Predstavitev hipoterapije in plavanja po konceptu Halliwick

Logopedska obravnava OPP

Prilagojene športne aktivnosti, MATP, teoretične in praktične vsebine

Opazovanje in ocenjevanje otrokovega gibalnega besednjaka v umetnostno-terapevtskem procesu

Gibalno oviran učenec v razredu – priporočila za razvijanje funkcionalnih sposobnosti

Funkcionalne sposobnosti

Vključevanje terapevtskih elementov v vzgojno izobraževalno delo

Podporna in nadomestna komunikacija

Kako lahko pomagam – skupna datoteka

V okviru programa so bile izvedene naslednje teme (povezave do tem v pdf obliki).

Diagnostika in ocena,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Uvod

Ocena osnovnih veščin učenja in jezika,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Diagnostika

Mišljenje, Programi,

Delo z družino,

• Komunikacija

Floortime,

• Melita Bezjak Sposobnosti

PECS,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar PECS

Augmentativna in alternativna komunikacija,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Pristop

Otrok z MAS v šoli,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar z MAS v šoli

Kognitivni pristop k razlagi avtizma,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Kognitivni pristop

Dobra praksa,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Dobra praksa

Karakteristike avtizma,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Karakteristike

Filozofija Pristopa TEACCH metode in cilji,

• TEACCH struktura prostora

Izdelava ocene in psihoedukacijski profil,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Ocena

Struktura prostora,

Priprava urnika,

• Struktura časa

Delovni sistem,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Delovni sistem

Vizualna struktura,

• Vizualna struktura

Komunikacija in vedenje,

• Dr Jasmina Frey Škrinjar Komunikacija

10 najpomembnejših stvari,

• Najvažnejše stvari

MAS Senzorna integracija,

Pregled senzornega procesiranja in teorija senzorne integracije,

Kako se razvija senzorna integracija,

Kako delujejo možgani in pomembnost dražljajev,

Kaj je disfunkcija senzorne integracije.

Identificiranje disfunkcije senzorne integracije,

Registracija, modulacija in diskriminacija, budnost in samoregulacija,

Senzorna integracija in avtizem,

Senzorne strategije in oblikovanje senzorno bogatega razreda.

• Erin Grujic MAS